Petke običajno povežemo s počitkom in udobjem, v primeru svetovne olimpijade pa precejšnjo mero adrenalina in pozitivne nervoze. Po prvenstvenem zajtrku se je nenaspana reprezentanca odpravila proti vhodnim vratom Palexpo arene, za katerimi nas je še čakala obila dela na robotu.
Tekom popravljanja smo prejeli urnik pripravnih tekem, ki so bile vse skupaj tri, te so se pa odvile med deveto in dvanajsto uro. Tekom preizkušanja je drive team (David, Ana, Jaka) odkril kup napak, ki so jih vsako prosto minuto poskušali popraviti. Trema pred prvimi ocenjevalnimi igrami, po katerih se tudi štejejo točke za uvrstitev na lestvici, je postala vse hujša. Na srečo nas je kosilo s pomočjo majhnih sendvičev in solat ter pudingov uspelo pomiriti.
Prva ocenjevalna tekma je vozniški del ekipe pahnila v začasno slabo počutje, saj so prvi porazi najzahtevnejši za zaužiti. Vendar kot pravi Baltazarji, smo držali glave pokonci in si že z drugo igro prisvojili prvo zmago. Razmerje zmag proti izgubam je nihalo okoli ravnovesja, mesto na lestvici prvega tekmovalnega dne nam je pa tudi bilo všeč.
Poleg tekmovalnega dogajanja smo imeli tudi srečo v družabnih. Spoznali smo med drugimi reprezentanco Črne Gore ter dvojnika asistenta Fakultete za računalništvo. Bili smo tudi deležni prijetnega obiska gospe Bruant Gulejove iz CERN-a, ki se je zanimala za sodelovanje z dijaki naše srednje šole. Tik pred zaključkom dneva nas je obiskal krokodil, ki grize s šalami, gospod Michael iz Floride. Tisti večer je bil načrtovan kot kulturni večer, da bi udeleženci prišli na večerjo oblečeni v tradicionalna oblačila in tudi plesali svoje plese. Tovrstnega interesa žal ni bilo, vendar upamo, da se kaj takega pripeti prihodnje leto.
Do naslednjič, laku noč.