Odgovor na naslov je zelo preprost, in sicer od marsikogar. Po običajnem pričetku dneva smo se znašli v areni in bili kmalu vabljeni k prevzemu nagrade “Helping hands”, ki smo si jo prislužili s tem, da smo pomagali drugim ekipam (Norvežani, Nova Zelandija, Sierra Leone…), na kar se bomo lahko spomnili ob pogledu na bronasto medaljo. Skoraj vse države so bile deležne nekakšne nagrade, vendar nekatere žal brez medalje. Vsi smo zmagovalci, to je sporočilo tekmovanja! Zato smo tudi vsi bili deležni aplavza in fotografov ob prejemu nagrade. Večina držav je prejela nagrado za prisotnost na družabnih omrežjih in za varnost.
Na srečo smo v nedeljskem slogu bili deležni samo dveh iger, kmalu za tem smo pa tudi strastno že navijali za naše prijatelje iz Črne Gore in Makedonije. Vsak krog so kvalifikacije postajale bolj napete, tribune bolj glasne in rezultati vedno bližji, nekatere tekme so se celo končale z izenačenjem. Dinamika zadnjih iger dneva in tekmovanja je bila občutno višja, s tem pa se je tudi število točk znatno povišalo (povprečje 400-tih točk po igri). Zmagovalno alianco letošnjega First Global Challenge tekomvanja so sestavljale Litva, Belize in Švica, izmed katerih je baltska država pristala na prvem mestu. (na sliki so ekipe, ki so osvojile Albert Einstein nagrado)
Preostanek dneva smo preživeli tako, da smo se poslavjali od naših prijateljev in podarjevali preostanek promocijskega materiala prostovoljcem in uslužbencem. Večer pred odhodom smo preživeli v družbi ekip Nizozemske, Kanade, Amerike in Surinama. Kulturno obarvan večer se je končal z voščenjem lahke noči v tujih jezikih in prejemu oranžnih klobukov od Nizozemcev, ki so v barvi kraljevine (kasskopf).
Do naslednjič, good night.