Konec peščenih prigod

Konec peščenih prigod

Pa je prišel tudi Dan D. Nedelja je bila za vse sodelujoče polna emocij, zmag ter poučnih izgub. »All’s well, that ends well« kakor bi se reklo v angleščini, je bil moto današnjega dne.

Naša ekipa je imela napovedani dve finalni tekmi, ki sta bili odločilni za »Playoff« kategorijo. Prvo igro smo zmagali z zadovoljivim rezultatom 90:42, s pomočjo Džibutija ter Papua Nove Gvineje.

Kmalu nam je sreča pobegnila in nam je ni uspelo najti za čas druge igre. S pomočjo Vietnama ter Litve smo skovali načrt, ki se je na papirju zdel prvovrsten, vendar v praksi je pa imel ravno obraten učinek. Nasprotniki so nas dobro prebrali ter lepo odigrali proti napade, kar jim je prineslo zmago. Kljub izgubi smo odkorakali s ponosom v srcu ter privoščljivosti v mislih. Še posebej smo zmago privoščili Slovakom, saj smo se z njimi kar dobro razumeli kot ekipa.

Za uvrstitev v naslednji krog tekmovanja smo vedeli, da moramo biti ali eni izmed prvih 24-ih ekip ali pa biti izbrani kot ena izmed osmih ekip, ki je sodnikom oz. ekipi First Globala padla v oko. Kljub temu, da se nismo uspeli uvrstiti naprej, smo pa lahko vneto navijali za naše izbrance ter prijatelje s tribun. Zelo smo bili veseli, da je ekipa iz Venezuele prišla tako daleč. Prav tako smo bili sigurni za ekipo iz Moldavije, da bo ena izmed najmočnejših, kar je seveda tudi bila. Na papirju so imeli zelo ”simpl” tehniko za pobiranje žogic, o kateri smo tudi mi razmišljali, a jo pri razvoju opustili. Na kratko, igrali so igro vse ali nič, pobirali žogice 70 sec, porabili 25 sec za dvig košare na največjo stopnjo in si pustili še nadaljnjih 25 sec za izpraznitev košare ter dvigovanje robota. Tako rečeno »High risk, high reward« situacija, saj če bi jim sam ena stvar šla narobe, ne bi dobili niti 1 točke.

Pred začetkom najbolj pestrega dela tekmovanja, so tudi razdelili mnogim ekipam pripadajoče nagrade. Mnoge ekipe so dobile kar po dve nagradi, nekatere celo tri. Pri tematiki nabiranja sredstev smo pa tudi lahko vstali ter stekli na oder. Dodeljena nam je bila medalja Mansa Musa nagrade, s področja zbiranja sredstev ter donacij. Kakor sem rekel, »All’s well that ends well.« Tako nam je tudi ta malenkost pričarala nasmeh na obraz.

Veličastni finale. Borba vseh borb, zmaga vseh zmag. Četrt finale se je začel s 32 ekipami, medtem ko je v finalu pristalo le še 8. Žal so naši kolegi izpadli v četrtfinalu, vendar srce je drvelo vsem, ki so navijali za tiste, ki si bodo zasluženo priborili naziv zmagovalca. Finale je potekal dokaj monotono, saj so se enaki dogodki odvijali v skoraj enakem zaporedju, vendar še vedno je četverica, ki je vključevala tudi Team Hope ter ekipo iz Moldavije, se podpisala kot zlata.

Za tem, ko se je dogodek končal, smo imeli tudi priložnost se družiti preko glasbe ter igre. Zaključna misel: Dogodek je bil odličen, njegov namen pa še boljši. Naša ekipa je presrečna, da je imela priložnost biti del nečesa tako vznemirljivega in iskreno upa, da se bo lahko udeležila tekmovanja tudi prihodnje leto.

Do naslednjič,

görüşürüz